Elektronska luška dispozicija

SDISET – Sistem za sprejemanje elektronskih dispozicij in vodenje centralne evidence tovora v Luki Koper

Izziv

Projekt SDISET –  “Sprejemanje elektronskih dispozicij in vodenje centralne evidence tovora”  (razvoj je potekal v letih 1991-1992) je imel nalogo vpeljati računalniško izmenjavo podatkov med Luko Koper in uporabniki luških storitev ter v čim večji možni meri nadomestiti množico papirnih obrazcev, ki so se izdajali v “n” kopijah in za vsako stranko posebej v transportni verigi.

Projekt je v začetku 90. let pomenil pravo revolucijo, saj je za vse neposredne uporabnike  pretovornih in skladiščnih storitev Luke Koper, to je špediterje in pomorske agente, vpeljal elektronsko naročanje dela v luki (dokument Dispozicija) in elektronski prenosa lastništva med agenti in špediterji (dokument Brez zadržka), avtomatizacijo vodenja skladiščne evidence tovora v luki ter povratno elektronsko obveščanje naročnikov o izvršenih storitvah z elektronskimi dokumenti Vskladiščenje in Izskladiščenje.

Rešitev

Rezultati proučevanja sistemov računalniške izmenjeve podatkov (RIP) transportnih listin med udeleženci v transportni verigi (pomorski agenti, luka, špediterji, cestni prevozniki, železnica) ter tudi študije primerov in izkušenj nekaterih rešitev v evropskih lukah Hamburg, Benetke ter Genove so bili:

• postavljene so bile pravne osnove in dogovor med udeleženci o načinu izmenjave podatkov ter o sprejemanju in veljavnosti podatkov v elektronski obliki,
• po načelih standardov EDIFACT je bila postavljena javna Knjiga standardov za izmenjavo sporočil, Knjiga standardov za sestavo različnih sporočil iz posameznih segmentov ter Knjiga segmentov. Na ta način je bil omogočen vsem udeležencem nadaljnji lasten razvoj povezav računalniške izmenjave med Luko Koper in svojimi zalednimi sistemi, kar so uporabili zlasti večji uporabniki luških storitev, ki so že imeli računalniško podporo za svoje dejavnosti, kot npr. Intereuropa, Jadroagent, Interagent, ipd.
• razvita je bila aplikacija SDISET/PC za osebne računalnike, namenjena vsem špediterjem in pomorskim agentom, kot pripomoček za izdelavo elektronskih Dispozicij ter za računalniško izmenjavo podatkov z Luko ter sprejemanje povratnih informacij (elektronskih Izskladiščenj, Vskladiščenj). Večina manjših špediterjev se je takrat tudi prvič srečala z osebnimi računalniki in računalniško izmenjavo podatkov.
• vzpostavljeno je bilo centralno komunikacijsko vozlišče za izmenjavo podatkov med vsemi udeleženci ter pravno gledano mejnik, ki je določal pravno mejo (časovni žig) med poslanimi in prejetimi sporočili v izmenjavi med udeleženima strankama,
• na centralnem računalniku Luke Koper je bila razvita skupina aplikacij za podporo sprejemanju in planiranju naročenega dela na različnih nivojih (centralni plan, operativni plani, skladišča) ter izvedena je bila povezava s tedanjo skladiščno evidenco tovora za potrebe carinskega nadzora blaga v Luki Koper,
• vzpostavljen je bil sistem avtomatskega centralnega vzdrževanja množice šifrantov in tabel pri vseh uporabnikih (npr. šifranti držav, kopnih in morskih luk, oznak naročnikov storitev, oznak ladij, prihodov ladij v luko, možnih manipulacij za naročanje, oznak luških skladišč, …) s pomočjo servisnih sporočil in računalniške izmenjave podatkov z Luko Koper.

Z računalniško izmenjavo podatkov se vsebina prejetih sporočil v Luki Koper sproti obdeluje na centralnem računalniškem sistemu. Po formalni in logični kontroli v odvisnosti od vrste naročene storitve, kontrole količine tovora v Luki ter kontrole potrebnih spremljevalnih carinskih dovoljenj, pošiljatelj prejme prvi odgovor. Rezultati formalne in logične kontrole se v obliki povratnih informacij takoj posredovani naročnikom v njihove poštne predale na komunikacijskem vozlišču kot:

• Dispozicija je zavrnjena – pošiljatelj mora vsebino popraviti glede na seznam ugotovljenih napak,
• Dispozicija je formalno pravilna in je poslana v odobritev odgovornemu planerju ali po potrebi v sopodpis tretjemu partnerju, ki je soudeležen pri pretovoru ali predaji blaga,
• Dispozicija  je sprejeta, povratna informacija je poslana kot potrditev sprejema naročila in sprejema pogodbene obveze s strani Luke.

Prevzete elektronske dispozicije v Luki avtomatsko odpirajo računalniško evidenco blaga v prosti carinski coni, kjer se nato evidentirajo vsi administrativni premiki blaga v Luki (prenosi lastništva, carinski postopki, spremembe smeri ipd..) ter fizični premiki blaga (vskladiščenja, izskladiščenja).

Sistem SDISET je bil razvit v programskem jeziku IDEAL in temeljil na podatkovni bazi CA Datacom DB in se je izvajal na centralnem luškem računalniku IBM. Komunikacijsko vozlišče za primopredajo (časovni žig) in izmenjavo sporočil (“varni predali za stranke”)  je bilo razvito v Cobolu na miniračunalniku BULL, računalniška aplikacija SDISET/PC za “male” uporabnike brez lastnih računalniških služb (katerim so bile na razpolago javne Knjige standardov) je bilarazvit v programskem jeziku Clipper+ v Windows okolju.

Rezultati

Septembra 1992 je celoten sistem SDISET postal operativen v Luki Koper in pri uporabnikih luških storitev. Prvo uradno elektronsko dispocijo – šlo je za Vhodno dispozicijo za razkladanje kamiona (DVH K-S) z Vhodno carinsko prijavo – je poslal špediter FERSPED Koper.  Klasične rdeče, rumene in modre dispozicije v 6 kopijah so bile ukinjene.

Leta 2007 je bil sistem SDISET zaradi ukinitve centralnega računalniškega sistema IBM v Luki Koper in prehoda na novo tehnološko platformo preprogramiran za novo računalniško okolje ter preimenovan v sedanji sistem TINO.

Leta 2012 je elektronska luška dispozicija  dočakala 20. obletnico uporabe. Dogodek so v Luki Koper obeležili s prispevkom v Luškem glasniku, glasilu Luke Koper. Več o tem v novici…